Monografija obravnava razvoj načela favor debitoris oziroma krepitev varstva dolžnika v poznoantičnem rimskem pravu. Na podlagi analize cesarskih konstitucij od 4. do 6. stoletja prikazuje, kako so družbene, gospodarske in politične spremembe vplivale na zakonodajne ukrepe za zaščito dolžnika kot šibkejše stranke obligacijskega razmerja.
Posebna pozornost je namenjena razlagi pogodb, omejevanju pogodbene avtonomije, prenehanju obveznosti ter izvršbi in zavarovanju terjatev. Raziskava obenem osvetljuje vpliv gospodarske krize, provincialne pravne prakse, stoiške filozofije in vzhodnorimskih pravnih šol na razvoj poznega rimskega prava ter pokaže, kako so ti procesi vplivali tudi na kasnejši razvoj socialnih korektivov v civilnem pravu.
On the author:
Dr. Vid Žepič je docent na Katedri za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
Table of contents:
Uvod
1.1 Razvojne težnje in dejavniki rimskega obligacijskega prava
1.2 Metodologija
1.3 Stanje raziskav(2) Razvojni dejavniki postklasičnega prava
2.1 Cesarske konstitucije – ius novum
2.2 Razvojni dejavniki(3) Favor debitoris in njegove pojavne oblike
3.1 Favor debitoris – pojmovna analiza
3.2 Razlaga pravnih poslov
3.3 Omejevanje pogodbene avtonomije
3.4 Prenehanje obveznosti
3.5 Zavarovanje in izvršba(4) Sklep
4.1 Favor debitoris v rimskem pravnem izročilu
4.2 Razvojni dejavniki načela favor debitoris
4.3 Pot do materializacije civilnega prava(5) Zusammenfassung
Find more on Pravna fakulteta Univeza v Ljubljani & Knjigarna pravna.
No comments:
Post a Comment